Klasifikacija EN1822 - zakaj je pomembna

Po pojavu Covid-19 in globalnih prizadevanjih za zmanjšanje širjenja okužbe med prebivalstvom se je ponovno začela pozornost namenjati ugotavljanju, katere ukrepe je mogoče sprejeti za zmanjšanje tveganja prenosa virusov dihal, vključno s Covid-19, po zraku v različnih notranjih okoljih, kjer prihaja do tesnih stikov.

Obstajajo dokazi, da lahko filtri za delce z visokim izkoristkom (filtri HEPA) služijo kot učinkovit dodatni ukrep za odstranjevanje delcev Covid-19 iz zraka v zaprtih prostorih. Vendar je pomembno razlikovati med različnimi sistemi za filtriranje zraka na trgu in določiti, kateri so dovolj učinkoviti, da zagotavljajo odstranjevanje majhnih delcev virusov, kot je Covid-19.

Bistveni del določanja, kateri sistemi za čiščenje zraka uporabljajo ustrezne filtre, ki lahko zagotovijo filtriranje virusov in bakterij, ki se prenašajo po zraku, je razvrstitev v skladu z evropskim standardom 1822 (EN1822). Ta zagotavlja preskusni standard za razvrščanje filtrov za delce v različne razrede učinkovitosti.

V nadaljevanju podajamo pregled klasifikacije EN1822 in njenega pomena pri izbiri sistemov za filtriranje zraka kot ukrepa za zmanjšanje tveganja prenosa Covid-19 v zaprtih prostorih.

Kakšna je klasifikacija EN1822?

Klasifikacija po evropskem standardu 1822 je bila razvita konec devetdesetih let prejšnjega stoletja in velja za revolucionarno, saj omogoča določitev absolutne najmanjše učinkovitosti sistema za delce ne glede na velikost, vključno z odstotkom delcev, ki jih lahko odstrani iz zraka. To zagotavlja podrobne informacije, potrebne za določitev, kako dobro lahko filter v določenem sistemu za filtriranje zraka ščiti pred prenosom okužb po zraku, in tako pomaga izbrati sistem za filtriranje zraka, ki naj se uporablja kot učinkovit ukrep za preprečevanje okužb.

Leta 2000 je začel veljati "preskusni protokol EN1822", znan tudi kot preskus MPPS (Most Penetrating Particle Size), ki je postal najstrožji in najzanesljivejši standard za ocenjevanje učinkovitosti zračnih filtrov na svetu.

Klasifikacija po standardu EN1822 je sestavljena iz dvodelnega preskusa, ki vključuje:

1. del: Ugotovite, katera velikost delcev najhitreje prodre skozi filter HEPA;

2. del: Testiranje Filter HEPA samo na podlagi velikosti delcev, določene v delu 1, da se določi učinkovitost pri različnih hitrostih zraka, pri čemer se simulirajo praktični pogoji delovanja pri različnih hitrostih ventilatorja, saj je učinkovitost odvisna od hitrosti pretoka zraka.

S takšnim testiranjem filtrirnih medijev je mogoče pridobiti informacije o učinkovitosti za absolutno najslabši možni scenarij - ko je filter testiran, da zajame delce najtežje velikosti in hitrosti - v nasprotju s starejšimi testi, ki določajo le, ali lahko filter zajame delce velikosti 0,3 μm ali večje, ki predstavljajo le del onesnaženega zraka.

Preizkusi, opravljeni v skladu s klasifikacijo EN1822, so v osnovi bistveno bolj temeljita metoda določanja učinkovitosti kot drugi preizkusi, ki so se uporabljali v preteklosti, in bi morali biti zlati standard klasifikacije, ki jo proizvajalci uporabljajo za dokazovanje učinkovitosti filtrov, uporabljenih v njihovih čistilnikih zraka. To bi zagotovilo nekatera potrebna zagotovila, da sistemi uporabljajo filtrirni medij, ki je primeren za uporabo v boju ne le proti prenašanju Covid-19, temveč tudi proti širokemu spektru virusov, bakterij in drugih ultrafinih delcev, manjših od 0,3 μm.

Kako so bili filtri testirani pred standardom EN1822?

Pred uvedbo standarda EN1822 se je učinkovitost sistemov za filtriranje zraka tradicionalno ocenjevala na podlagi njihove uspešnosti pri zajemanju delcev velikosti 0,3 mikrona (μm) s preskusom DOP (Dispersed Oil Particulate). Ta preskus je bil prvič razvit v petdesetih letih prejšnjega stoletja, ko je bilo natančno merjenje delcev, manjših od 0,3 μm, veliko težje.

Čeprav test DOP zagotavlja nekaj informacij o učinkovitosti sistemov za filtriranje zraka pri odstranjevanju delcev velikosti 0,3 μm ali več, ne more določiti učinkovitosti sistema za filtriranje zraka pri odstranjevanju manjših delcev, kot je koronavirus SARS-COV-2, ki ima premer med 0,25 in 1,0 μm. Prav tako ga ni mogoče uporabiti za ugotavljanje, ali lahko filter čistilnika zraka filtrira druge respiratorne viruse in bakterije, ki so manjši od 0,3 μm.1

Ker večina čistilnikov zraka HEPA na trgu trdi, da so 99,97 % učinkoviti pri odstranjevanju delcev velikosti 0,3 μm, je nujno, da proizvajalci pojasnijo, ali lahko filter v sistemih za filtriranje zraka odstrani tudi manjše viruse in bakterije, od katerih so mnogi bolj škodljivi za javno zdravje.

V okviru trenutne pandemije za dokazovanje učinkovitosti filtriranja zraka s filtrirnim medijem ne zadošča več uporaba preskusa DOP.

Kako je bil testiran filter IQAir HyperHEPA?

Filter IQAir HyperHEPA ("filter IQAir") v čistilniku zraka, kot je IQAir Cleanroom H13, je opravil stroge klasifikacijske preskuse v skladu s standardom EN1822 in ne le izpolnjuje standard za filtre HEPA - opredeljen kot ≥ 99,97 % učinkovitosti za delce velikosti 0,3 μm - ampak ta standard celo presega.

Poročila o preskusih kažejo, da filter IQAir v najslabšem primeru učinkovito zajame delce velikosti 0,14 μm pri dveh različnih stopnjah pretoka zraka: 99,95 % pri stopnji pretoka zraka do 240 m3/h (141 kubičnih čevljev na minuto) in več kot 99,5 % pri stopnji pretoka zraka do 560 m3/h (330 kubičnih čevljev na minuto).

Filter IQAir dokazano zajame tudi delce nanometrske velikosti z učinkovitostjo vsaj 99,95 % pri hitrosti ventilatorja 1 in 4 ter učinkovitostjo 99,5 % pri največji hitrosti ventilatorja.

Zaključek

Ker se države po vsem svetu še naprej spopadajo s širjenjem bolezni Covid-19 in sprejemajo ustrezne ukrepe za zmanjšanje tveganja nadaljnjih okužb, je nujno, da proizvajalci sistemov za filtriranje zraka pojasnijo, v kolikšni meri lahko njihovi sistemi iz zraka v zaprtih prostorih odstranijo majhne delce, kot je koronavirus SARS-COV-2.

Klasifikacija EN1822 presega rezultate zdaj že zastarelega preskusa DOP in zagotavlja to prepotrebno jasnost. Klasifikacijo EN1822 je treba obravnavati kot zlati standard za določanje učinkovitosti filtrov, ki se uporabljajo v sistemih za filtriranje zraka.